Ajdovi žganki so ena tistih jedi, ki me ponesejo nazaj v otroštvo, v mrzle večere, ob kamin, kjer prasketa ogenj, pa na naše izlete po hribih. Pri nas sta jih seveda vedno kuhali mama in babica, sama se jih dolga leta nisem lotila, saj sem imela močan občutek, da bo v kuhinji nekaj šlo narobe. Pa saj mama in babica popolnoma obvladata brez mene.

Ko sva z možem že leta stanovala zase, mi jih je nekega dne na moje veliko presenečenje pripravil in ugotovil, da mu še vedno uspeva. Od takrat jih je pridno kuhal – ponavadi, ko sva odtekla kakšen tek ali pa sem si jih zaželela na res mrzel večer.

Prišel je dan, ko sem si rekla, da se končno soočim še sama z njimi. Prebrala sem, da se lahko pripravijo tudi tako, da se samo prepraži moka in potem dodaja voda. Zdelo se mi je zelo preprosto in res je bilo. Svoje prve žganke sem pripravila v desetih minutah in seveda od veselja skakala po kuhinji. Leta po tem jih še vedno pripravljam na en in isti način. Zame najenostavnejši. Šele letos pa mi je uspelo pripraviti res drobne in mehke žganke, kakršne pripravi babica, čeprav na drugačen način. Ugotovila sem, da nisem bila dovolj potrpežljiva – ko so že skoraj bili gotovi, sem dodala samo še nekaj vode in že je bilo preveč, da sem spet dobila velike kose. No, končno sem dovolj potrpežljiva in zrela. Vodo celo odmerim, tako niti nimam možnosti, da bi je dala preveč.

Če bi se tudi vi radi preizkusili v kuhanju žgankov ali pa bi radi stali za štedilnikom nekaj minut manj kot sicer... mislim, da je vredno poskusiti po tem načinu.

Ajdovi žganki, kava iz cikorije in ječmena ter rižev napitek.

Potrpežljivo mešanje, pa saj traja samo nekaj minut.

Kavni nadomestek brez kofeina v lepi šalčki.

Mehki in drobni ajdovi žganki.