Oktobra sem bila na kratkih (beri: podaljšan vikend plus en dan gratis) počitnicah v Grčiji. Ta država je že od nekdaj bila na mojem seznamu in letos sem jo končno obiskala. Bilo je prekratko, a sladko. Zdaj je premeščena na seznam držav, ki jih moram ponovno obiskati. Za veliko dlje časa!

Štirje odrasli smo se potepali z najetim avtomobilom po celinski Grčiji – okoli čudovitih Aten, ob obali na vzhodu, ob obali na zahodu, okoli Maratonskega polja ob Egejskem morju, pa do Korintskega prekopa ob Jonskem morju. Ni slabo za nekaj dni! Naslednjič si želim raziskati sam center Aten, saj me je vedno zanimala grška zgodovina in v tem mestu je resnično ogromno za videti. Pa tudi kakšen otok ali dva bo potrebno obiskati. Nekoč.

Raziskovanje lokalne hrane je zame velik del potovanja in Grčija me je naravnost navdušila. Tudi drugače nas ni pustila na cedilu – prijazni domačini, čudovite plaže, vonj po mediteranu in še in še... Pa poglejmo, kako se je godilo brbončicam v Grčiji.

Zajtrk na sončni terasi hotela.

Kaj sem dobrega jedla

V hotelski restavraciji se je našlo veliko rastlinskih jedi. Zajtrk je bil bogat, hrano so ves čas nosili zraven in tako ni nikoli česa zmanjkalo. Ker smo bivali vse dni v istem hotelu, sem imela že pravo rutino – moj zajtrk je bil vsako jutro sestavljen iz treh delov. Na prvi krožnik sem si naložila različno sadje in sezamove krekerje, poleg pa sem spila pomarančni sok. Na drugem krožniku se je znašla vsa zelenjava, ki je bila na razpolago: od vloženega kislega korenčka, redkvice, paprike, seveda oliv in celo cvetače, do svežega paradižnika in hrustljavih kumar, zraven pa kakšen kos kruha. Zadnji krožnik je bil sladek: vzela sem kakšen kos kruha z marmelado, prvič sem poskusila halvo in seveda grško kavo z riževim napitkom – le tega sem pridno nosila s seboj. Prinesla sem ga od doma, da bi ga lahko uporabila za kosmiče pri zajtrku, a je vedno končal v kavi, ki jo sicer pijem zelo redko, a v Grčiji sem jo pač morala poskusiti. In bila je odlična. Tudi halva (sladica iz sezamove paste ali tahinija ter oreškov, masla iz oreškov in sladkorja) je bila okusna, a sem je pojedla vsakič le kakšen grižljaj, saj je preveč sladka za moj okus in zdravje. Pogosto sem si čez kruh in zelenjavo pokapljala tudi nekaj tahinija, ki pa ni bil nekaj novega, saj ga uporabljam v svoji kuhinji.

Hotelski zajtrk – tudi za vegane se najde veliko dobrega.

Ker so se smutiji razpasli po celem svetu, sem seveda že prvi dan naletela nanj. Sestavila sem si ga lahko po svojem okusu, bil pa je neverjetno kremast, saj so ga po blendanju pretresli še v drugi mašini. Tokrat sem pila jagode, pomaranče, jabolka in banane, bil pa je moj prvi smuti v Grčiji (v predmestju Aten).

K sreči se da dobiti smuti na vsakem vogalu... Njami!

Tukaj je prva grška večerja, jedli smo eno ulico stran od našega hotela. Zame ni bilo veliko izbire, nekaj jedi je že zmanjkalo in tako sem naročila kar krompirček s kečapom, grško solato brez sira in popečene kruhke s česnom, olivnim oljem in začimbami. Preprosta večerja, a bila je tako okusna, da se mi še danes cedijo sline, ko se spomnim nanjo. Prijazen natakar mi je povedal, da je tudi njegov prijatelj vegan in da misli, da je na začetku kar težko. Imela sem občutek, da mu ni bilo vseeno, ker pri njih nisem našla kakšne konkretne veganske jedi, a je kmalu videl, da sem navdušena nad večerjo. Povedala sem mu tudi za aplikacijo Happy Cow, s pomočjo katere sem našla veliko veganske ponudbe v predelu Aten – vse od restavracij do pekarn, slaščičarn, pa do trgovin z zdravo prehrano. Upam, da jih nekoč vsaj nekaj obiščem. Tako je Grk izvedel od Slovenke, da ima Grčija več veganske ponudbe kot je mislil. In najbrž še njegov prijatelj.

Prva večerja v Grčiji – seveda tudi grška solata.

Naslednji dan na potepanju me je mož želel presenetiti in peljati v vegansko restavracijo, a smo naleteli na velik promet na cesti. Tako smo se odpravili stran od gneče in naleteli na lepo restavracijo z neverjetnim pogledom na morje. Ker je natakar kmalu opazil naše občudovanje velikih ladij, jadrnic in tudi letal, nam je ponudil boljšo mizo z boljšim razgledom. Še sreča! Lahko bi se še komu "pokvaril" vrat od vsega stremenja v prostrano modrino!

Dolgo smo proučevali jedilni list, brbončice pa so bile že nestrpne, zato sem prosila kar za burito z nadevom po moji želji – iz sestavin različnih njihovih jedi. Prijazen kuhar je pripravil burito z gobicami in zelenjavo z žara ter okusno piknik omakico. Božansko!

Burito z okusno piknik omakico.

V velikem nakupovalnem centru blizu glavnega prizorišča olimpijskih iger, ki so se odvijale v Atenah leta 2004, sem uživala v božanski solati. Bila je sočna zaradi dobre mere kvalitetnega olivnega olja in balzamičnega kisa ter hrustljava zaradi korenčka, zelene solate, rdečega radiča in zeliščnih krutonov. Ne morem se odločiti, ali sem bolj uživala v razgledu na Atene ali v tej solati.

Sočna in hkrati hrustljava solata.

Zdaj sem mi pa res cedijo sline, saj sem pri mediteranskem sendviču, ki najbrž ni bil s tega planeta. Zveni preprosto – popečen kruh, koruza, fižol, paradižnik solata in namaz iz oliv, a poneslo me je do Krete in nazaj. Hrustljav kruhek in ostalo je bilo že samo po sebi odlično, a ta namaz je bil res pika na i. Ko smo stali v dvigalu nakupovalnega centra, me je prešinila misel, da bi pričela cepetati kot otrok in stekla nazaj do restavracije ter naročila še en sendvič. Pa nisem želela delati drame.

Mediteranski sendvič, ki najbrž ni bil s tega planeta.

Zvečer smo utrujeni sklenili, da za večerjo pojemo nekaj lahkega kar v hotelski restavraciji. Izbrala sem "samo" solato in izkazala se je za eno najboljših v mojem življenju. Zelena solata, rdeč radič, češnjev paradižnik, bučna semena, orehi in suhe fige. Vse je bilo narezano lepo na tanko (tako imam najraje), zabeljeno z lokalnim olivnim oljem in balzamičnim kisom. Z moževega krožnika pa sem si sposodila še nekaj rdečih oliv. Neverjetna kombinacija vseh kvalitetnih in lokalnih sestavin! Vse olive in olivno olje v njihovi ponudbi so celo certificirani. Podobno solato sem že pripravila doma in bila je res samo podobna. Ampak dobra.

Ena najboljših solat v mojem življenju...

Tisti dan, ko smo raziskovali okolico Maratonskega polja, smo odkrili simpatično leseno restavracijo tik ob lepi plaži. In kje smo jedli? Ja, tam seveda!

Zame je bila ta večerja najboljša. Vse je bilo okusno do neba in nazaj, na jedilnem listu je bilo ogromno zelenjave, porcije pa so bile veliko večje kot smo mislili. Mlad natakar nam je nosil velike krožnike na ogromnih lesenih pladnjih. Samo zase sem naročila marinirane gobe z žara, krompirček, mešano zelenjavo z žara in solato. Slednja je bila podobna nekakšnemu regratu, natakar mi je pojasnil, da je ta divja rastlina sedaj pri njih v sezoni. V solati bi morali biti še dve vrsti divjih rastlin, a mesec oktober baje ni njihov čas. Seveda sem svojo večerjo ponudila ostalim in vsi so se strinjali, da je vse neverjetno okusno. Najbolj so nas vrgle s stolov gobe in zelenjava z žara (bučke, več vrst paprike, jajčevci in gobe). Všeč so mi bile začimbe na hrustljavem krompirčku in sezam na kruhu, gobah in zelenjavi. Zelo dolgo smo uživali v tej preprosti, a hkrati razkošni večerji s pogledom na morje. Spet.

Gobice z žara – sladke in mesnate.

Naj se pojedina po grško prične...

Pisana zelenjava z žara, neverjetni okusi.

Najboljša večerja na potepanju po Grčiji.

Če še vedno vztrajate in berete, kaj sem dobrega jedla v Grčiji, vam čestitam! Prišli smo do zadnje fotografije, do zadnje solate teh kratkih počitnic. Na letališču v Atenah sem bila presrečna, ko sem našla Tabbouleh solato. Sama sem jo letos pripravila prvič in sicer Kvinojino različico. Gre za zelo osvežilno solato, saj je v njej veliko limoninega soka, mete in peteršilja. Ta na letališču je bila sestavljena iz kuskusa, paradižnika, kumar, limoninega soka, olivnega olja, mete in peteršilja.

Uživala sem v solati, zrla skozi velika okna na letališko pisto in se v mislih poslavljala od čudovite Grčije. Do naslednjič!

Tabbouleh solata na letališču v Atenah.