Prazniki se počasi iztekajo in ni ga čez lahko in hitro pripravljeno kosilo. Velika noč me je res rahlo utrudila, saj sem pojedla kar nekaj več sladkega kot ponavadi. Poleg tega je zame sladica že skledica sladkega sadja ali sadno zelenjavni zmešanček. Tokrat pa je bila na prazničnem meniju slastna veganska gibanica in kava moje pridne tete/botre/priče/nadarjene kuharice/pekarice. Veganski kruh mame, ki me je zopet lepo presenetila. Kosilo me je manj utrudilo. Mama je pripravila juho iz pšeničnega zdroba s korenčkom, sojine polpete, mešano kuhano zelenjavo, pražen krompir in zeleno solato. Babica je imela glavno besedo pri popoldanski malici s pogačo, pecivom in čajem z limono. Zelo okusni sta bili lahki tetini solati: ena iz leče in druga iz ajdove kaše. Sama sem prispevala francosko solato, Biftek in potico. Nujno moram povedati, da smo vse jedli v zmernih količinah tekom celega dneva, saj ob vsem kramljanju težje poješ veliko. Vseeno nam je na današnje jutro več kot teknil lahek in osvežilen zmešanček iz banan, ananasa in jabolk. Ponosna sem na nas punce, ki smo med velikonočnim druženjem kar celo uro pridno telovadile, verjamem, da smo bile med redkimi, ki to počnejo na praznik. Pravtako smo nadaljevali tradicijo pradedka, ki je bil vedno organizator družinske igre Sekanje pirhov. Takrat še otroci smo pripravili odraslim vsak svoj pirh na tleh na blazini, oni pa so jih skušali zadeti s kovanci. Komur je uspelo, da je kovanec ostal v pirhu, ga je lahko obdržal in pojedel, otrok pa je dobil denar, ponavadi toliko, kolikor kovancev je zmagovalec neuspešno vrgel. Ampak pravila smo tu in tam spremenili in ponavadi smo denar dobili kar vsi otroci, odrasli pa pirhe. Pradedek in prababica bi bila več kot ponosna, ker nadaljujemo tradicijo. Ponosna bi tudi bila, da sedaj sodelujemo pri metanju kovancev že vsi polnoletni otroci. Velika noč se počasi poslavlja in pozdravljam tole lahko kosilo. Babici pa zopet hvala za idejo!