Kako zelo tečna sem znala biti, ko je prišlo do situacije, da bi mogoče morala kupiti ali vzeti brezplačno plastično vrečko, ve k sreči samo moj mož. Tudi sam že dolgo časa ni bil več njihov ljubitelj, ampak jaz... Ko sva prišla v trgovini do blagajne – vsako možno brezplačno vrečko sem zavrnila in kupljeno stvar tlačila v svojo torbo. Kadar pa sva nakupovala večje zaloge hrane, sem tlačila zadnje kose v že tako polne vrečke in vztrajno odkimavala na vprašanja moža ali prodajalke, če mogoče potrebujem še eno. Pogosto sva se temu smejala, včasih pa sem dobila tudi kakšno pohvalo, da je prav neverjetno, kako sem uspela vse zložiti brez dodatnih vrečk.

Ekološke vrečke iz organskega bombaža so zakon.

Predvsem me je vsa leta motilo in jezilo, da so te plastične vrečke resnično na vsakem vogalu – v skoraj vsaki trgovini, v smeteh, po tleh, po zraku ob neurju. Če te nekaj moti, je pa tudi res, da to opaziš na vsakem koraku. Pa tiste manjše vrečke na oddelku sadja in zelenjave. Res se nismo marale! Najbolj pa me je jezilo dejstvo, da vsega tega ne potrebujemo! In dejstvo, da kupimo tisto vrečko, nesemo stvari iz trgovine, uporabimo pa jo mogoče še enkrat ali dvakrat. In vsakič znova ponovimo postopek. Obenem pa nas je vse več takšnih, ki res ne maramo tega početja! Ja, nisem edina upornica te vrste!

Moj kup, pripravljen za nov nakup.

Čas za ukrepe

Zdaj pa dovolj. Kmalu sem pridno nosila s seboj v trgovine in na tržnice vrečke iz blaga ter pletene košare. Potem pa sem se en teden založila z dodatnimi kosi iz organskega bombaža. Vse sem lepo zložila in pripravila na hodnik, da jih ne bi pozabila pred odhodom v trgovino. Nekaj sva jih dala tudi v avto in vsak po eno v svojo torbo. Tudi pleteno košaro sem nastavila blizu vhodnih vrat.

Ko sem zagledala pri Kokijevih licitacijah ekološko nakupovalno vrečko z luštnim pujskom in napisom "Ko se sreča dotakne srca", sem si takoj rekla, da bo tale pa moja. In res mi jo je uspelo prilicitirati. Najpogosteje vanjo shranim dodatna oblačila, kadar smo na daljši poti.

Res vam priporočam, da pobrskate za Zavodom za zaščito rejnih živali Koki (če ga še ne poznate) - imajo svojo spletno stran in so tudi na Facebooku. Obiščete lahko tudi njihovo stran Koki za donatorje, kjer si lahko kupite kakšno simpatično zadevo, denar pa bo šel resnično za pravo stvar – pomoč rešenim rejnim živalim. Boste videli, kako lep občutek je pomagati na takšen način. Za takšen namen se z veseljem odpovem kakšni košarici dobrot in dam ta denar v lepši namen.

Posebna vrečka s Kokijevih licitacij.

Sadje in zelenjava

Ker je v mojem nakupovalnem vozičku vedno vsaj polovica sadja in zelenjave, se je doma vrečk s tega oddelka nabralo še posebej veliko. Če je bilo možno, sem stehtala sadje ali zelenjavo brez vrečke – tako lahko brez problema stehtamo recimo šope banan in nanje prilepimo listek s ceno. Tudi po nekaj bučk ali avokadov recimo lahko brez težav stehtamo, na enega nalepimo ceno in vse skupaj postavimo na tekoči trak pri blagajni. Pričakovala sem, da me bo kakšna prodajalka oštela, a očitno v tem ne vidijo problema. Tako nakupujem v vseh trgovinah, pa še ni bilo težav. Le enkrat me je poslovodja pri blagajni vprašal, če je zmanjkalo vrečk. Pa sem mu pojasnila, da imam svoje. Pri drobnem sadju in zelenjavi kot so recimo marelice, breskve, krompir – vse, česar vzamemo veliko kosov, pa še vedno vzamem kakšno vrečko, če ne gre drugače. Sem se pa odločila, da si naročim še nekaj manjših ekoloških, ki so namenjene ravno nakupovanju sadja in zelenjave.

Praktično in ekološko

Že dolgo, dolgo časa ne kupujem več plastičnih vrečk. S seboj imam vedno vrečke iz organskega bombaža. Tudi brezplačnih plastičnih ne jemljem več, saj kupljene zadeve, če je možno, shranim v eno od mojih. Vsake toliko bombažne vrečke operem v pralnem stroju in spet so kot nove. Doma nimam več gore plastičnih, ki se je vsake toliko nabrala in vem, da se takšne gore nabirajo v mnogih domovih. Šele zdaj vidim, kako preprosto je lahko.

Zadovoljna nakupovalka.

Včasih in danes

Rada rečem, da so včasih čisto dobro shajali brez plastičnih vrečk in res ne vem, zakaj jih naenkrat tako hudo potrebujemo povsod. Spomnim se, kako smo vedno nakupovali z veliko pleteno košaro, ko sem bila še otrok. Kako me je mama redno pošiljala na tržnico, kjer so bile na voljo samo papirnate vrečke. In kako lepo je bilo, ko sem vse tiste rjave paketke sadja in zelenjave naložila na kuhinjsko mizo. Včasih so čisto dobro shajali brez teh šumečih vrečk, ki očitno tudi rade puščajo barvo.

Danes je še vedno možno čisto dobro živeti s starimi dobrimi bombažnimi vrečkami, pletenimi košarami in ostalimi zadevami iz naravnih materialov. Samo odločiti se je treba zanje. In tako s svojim nakupom podpremo tudi kakšne lokalne proizvajalce, ki ponujajo unikatne izdelke z dušo.

Vsak posameznik šteje

Verjamem, da si nekateri mislite svoje ob teh mojih besedah, ampak... Stvar je v tem, da če nas toliko časa nekaj tako moti in se zavedamo v dno duše, da je čisto nepotrebno in neumno, če je celo slabo za okolje, je čas za spremembo. Mnogo ljudi namreč samo zamahne z roko in si misli, da tako pač je. Ni res! Majhne spremembe štejejo. Če nam nekaj ni všeč, storimo že nekaj. Sama sem vedno komentirala, da bi jih morali že končno ukiniti ali pa vsaj pri sadju ponuditi papirnate vrečke kot so bile nekoč. In verjamem, da se pozna razlika, če že samo nekaj ljudi ne kupuje več izdelka, ki ga je prej vsa leta pridno kupovalo v povprečju vsakih nekaj dni.

Zaradi mojih ukrepov nisem več tista tečna nakupovalka v trgovini, saj sem zadovoljna, da sem se končno poslovila od te plastike. Ponosno nosim okoli te organske vrečke in zadovoljno odkimavam z glavo: "Ne hvala, imam vrečke s seboj." Nisem spremenila sveta zaradi tega, ampak sem kanček spremenila svojega in nekaterih bližnjih, saj ljudje včasih radi povzamemo dobre navade. In končno sem se poslovila od plastičnih vrečk! Občutek je dober. Dobro je zame in verjamem, da tudi za okolje!

Pletena košara ni nikoli iz mode.