Špinačni zmešanček je zelo pogosto na mojem meniju - zagotovo vsak teden, pogosto ga pijem za zajtrk, včasih za dopoldansko malico. Banane imam vedno, ampak res vedno doma, ponavadi več šopov in so vedno krasne kot nekakšna podlaga za zmešančka. Špinača se tudi rada nahaja v mojem hladilniku, mlada ali pa odrasla. V zmešančke sem jo začela dodajati dolgo nazaj, sicer zelo previdno in v manjših količinah, ker sem se bala, da bi njen okus prevladal, ampak se obnaša presenetljivo nevtralno. Pijem jo, ker je zelo dober vir železa in ga tudi dobimo največ ravno iz surove špinače. S kuhanjem se namreč količina hranilnih vrednosti neverjetno hitro zmanjša. Seveda špinačo tudi tu in tam skuham, ampak navadila sem se, da je čim več pojem surove, torej v zmešančkih, kar nekaj pa je pojem tudi v solatah ali pa samo dodam kakšno pest čez že kuhano juho ali drugo jedjo na žlico. Špinača je tudi eden redkih virov z visoko vsebnostjo vitamina K, ki je pomemben za naše kosti, pomaga pri zdravju oči, je dober vir antioksidantov, deluje protivnetno, potem je tudi še magnezij, vitamin C, cink in še in še. Zmešančku dodam še semena, ki so krasen vir vlaknin, chia poskrbi za dodatne beljakovine. Vse skupaj pripelje do božanskega zelenega zmešančka, ki nastane v minuti.
Ker se s prijateljico ta teden nisva uspeli dobiti na kavici, sva se dogovorili, da jo bova pač pili na daljavo in se slišali po telefonu. Namesto kave, ki jo pijem tako redko, da si je tudi zaželim le tu in tam, sem si zmiksala enega zmešančka in tako je imela prijateljica penico na svoji kavi, jaz pa na svojem zelenčku. In ponosni sva bili, da sva se namesto stokanja, kako se nama ni uspelo srečati, dobili na pijači na daljavo. Na zdravje!