Potica
Vesela sem, ker je blog končno dobil v svojo družbo potico, eno najbolj tradicionalnih slovenskih jedi. Kot v večini slovenskih družin ima tudi v naši prav posebno mesto. Na mizi je za vse večje praznike, pa tudi kdaj vmes. Pekle so jo že generacije pred mano in upam, da jo bodo pekle še mnoge za nami. Spomnim se, kako jo je pripravljala naša prababica, na njeno kuhinjo me vežejo res lepi spomini. Tudi moževa stara mama jo je pripravila vsako nedeljo in za praznike, zdaj jo pridno peče tašča. Še vedno jo pridno pripravljajo moja babica, teta in mama, pa tudi sestra in brat sta že prava mojstra. Zanimivo je, da imamo skoraj vedno zaloge potice tudi v zamrzovalniku. Nikoli ne veš, kdaj boš potreboval potico.
Ta vikend smo se imeli prav lepo ob peki. Z mamo sva pripravili eno klasično, eno vegansko brez mleka in jajc (namesto mleka sva uporabili rižev napitek, jajca pa preprosto izpustili) ter eno manjšo iz ostankov, nadev pa sva kot ponavadi pripravili iz mletih orehov in lešnikov, saj imamo takšnega vsi najraje. Po našem okusu ga mora biti veliko, potica pa mora biti mehka in sočna. Zaradi več kakava in cimeta deluje potica celo rahlo čokoladno. Ati je lepo nadziral, da je šlo vse kot mora in poskrbel za precej smeha, naš kuža Loni pa je polizal vse, kar je padlo na tla. Pred vrati je bil sneg in prazniki, doma pa toplina, veselje in glasba.
Takšni trenutki so resnično neprecenljivi in poskrbeti moramo, da jih bo veliko. Da si vzamemo čas, da smo preprosto skupaj!
Če potice še niste pekli, pa vas mika, se prosim ne prestrašite rahlo dolgega seznama sestavin, saj je pogosto ena sestavina, ki je zapisana pri testu, potrebna tudi za nadev. Zato daljši seznam. Tudi postopek naj vas ne odvrne od peke. Z mamo sva želeli vse dobro pojasniti, da vam bo potica lepo uspela. Mama je na nas otroke prenesla tudi svoje znanje iz kuhinje, še posebej nas je želela naučiti speči potico, za peko slednje pa je prejela že kar nekaj prošenj za lekcije. In res si je vzela čas in izvedla kakšno kuharsko delavnico za potico doma. S takšnim druženjem združimo koristno z zabavnim – povabite se h komu na domačo delavnico ali pa svoje znanje prenesite na druge.
Zakaj bi na obiskih samo pili kavo, če lahko poleg še kuhamo in pečemo?
Pravijo, da mora vsak Slovenec enkrat v življenju na Triglav. Potem bi moral še speči potico. Se strinjate? Upam, da se opogumite in zavihate rokave. Če je uspelo mnogim, bo uspelo tudi vam!
Veseli december ob potici.
Sestavine
- za testo:
- 500 g mehke bele moke (dodatnih nekaj žlic)
- 1,5 žličke soli
- 0,5 žličke mletega cimeta
- 4 žlice sladkorja (in 1 žlica za kvas)
- 4 dl riževega napitka
- 1 limona
- 1 žlica ruma
- 2 žlici sončničnega olja (in 2 žlici za mesenje)
- 0,5 kocke kvasa (20 g)
- za nadev:
- 200 g mletih orehov
- 150 g mletih lešnikov
- 1 žlica ruma
- 0,5 limone
- 4 dl riževega napitka
- 2 vanilijeva sladkorja
- 5 žlic sladkorja
- 100 g rozin
- 3 žlice kakava
- 1 žlička mletega cimeta
Postopek
- Za testo pogrejemo rižev napitek, naj bo mlačen do topel. Dodamo mu 1 žlico sladkorja, 1 žlico moke in nadrobljen kvas. Premešamo in pustimo vzhajati.
- Medtem damo v večjo posodo 500 g moke, sol (na rob moke, saj se ne sme srečati s kvasom), cimet, in 4 žlice sladkorja. Dobro operemo limono in v moko na drobno naribamo lupino, ob rob moke dolijemo 1 žlico ruma in 2 žlici sončničnega olja.
- Ko je kvas vzhajan, naredimo v sredino moke jamico, ga zlijemo vanjo in pričnemo z mesenjem. Mesimo intenzivno. Če je testo na otip premehko, dodamo še malo moke, če je pretrdo, pa malo toplega riževega napitka. Ko dobimo lepo homogeno maso, ki gre lažje od posode in rok, a ne še čisto, dolijemo 2 žlici sončničnega olja in mesimo še kakšno minutko. Testo rahlo odmikamo od dna posode, da ga lahko poprašimo z malo moke vse naokoli. Posujemo jo tudi po vrhu testa, posodo pokrijemo s čisto serveto in pustimo vzhajati približno 45 minut na toplem mestu.
- Medtem pripravimo nadev. V večjo posodo damo orehe in lešnike ter jih prelijemo s tokrat vrelim riževim napitkom (za začetek lahko dolijemo samo polovico). Dodamo vse sestavine, limono dobro operemo in naribamo pol lupine. Nadev mora biti precej gost. Če je preredek, dodamo orehe in lešnike ali krušne drobtine, če je pregost, pa še malo napitka. Ocenimo gostoto nadeva in dolijemo preostali rižev napitek. Idealna gostota nadeva je, če ta ne pade takoj z žlice, ampak ga je potrebno malo potresti, ko naredimo kupček na testu, pa se ne sme razlesti sam od sebe.
- Ko je testo vzhajano (po približno 45 minutah), ga zvrnemo na desko, ki smo jo prej enakomerno in izdatno pomokali. Tudi po vrhu testa in valjarju poprašimo moko in pričnemo z valjanjem – valjamo od sredine navzven v elipsasto obliko, testo mora biti enakomerno razvaljano.
- Na razvaljano testo enakomerno razmažemo nadev. Z leve in desne strani zapognemo robove, da nam nadev ne bo uhajal iz štruce. Testo pričnemo zvijati s spodnje strani navzgor tako, da vedno izpodmaknemo nekaj testa in ga nežno potegnemo preko nadeva. Če bo testo pravilno zvito, pečena potica ne bo odstopala od skorje.
- Pekač premažemo z nekaj sončničnega olja, čez poprašimo z moko, pekač obrnemo na glavo in iz njega stresemo odvečno moko. Zvito štruco nežno, da je ne strgamo, položimo v pekač. Če je štruca predolga, jo z nožem odrežemo in damo v dodaten pekač. S čisto serveto pokrijemo in pustimo vzhajati še nekaj časa.
- Pečico vklopimo na 200 stopinj Celzija. Ko se volumen potice poveča za približno tretjino, jo damo v že ogreto pečico. Čez 10 minut temperaturo znižamo na 175 stopinj. Potico opazujemo – ko pridobi željeno barvo (kot izgleda pečena potica), jo pokrijemo z alu folijo. Pečemo še približno 40 do 50 minut (odvisno od količine nadeva, velikosti potice in moči pečice).
- Ko se nam zdi, da je potica pečena, opravimo test z zobotrebcem – z njim prebodemo potico, če na njem ni sledi testa, je pečena.
- Potico vzamemo iz pečice, jo pokrijemo s čisto serveto in pustimo nekaj minut. Ko se nekoliko ohladi, primemo pekač s serveto in potico zvrnemo iz pekača na čisto serveto ali prt, spet pokrijemo in pustimo, da se ohladi.
Namigi
- Potico lahko shranimo v zamrzovalniku. Tako jo lahko pripravimo že vnaprej za praznike in ostale dni, ko jo bomo pač potrebovali.
- Namesto klasičnega pekača za potico lahko uporabimo tudi ostale pekače.
- Testo mora biti res mehko, tako potica ne bo zbita in podobna teksturi kruha.
- Recept za nadev je seveda okviren, zato ne pozabimo upoštevati svojega okusa – dodamo lahko več ali manj kakava v prahu, sladkorja, cimeta, rozin, ruma ali pa dodamo kakšno sestavino po svoji izbiri.
- Potico lahko pripravimo z mnogimi drugimi nadevi: makovim, kokosovim, rožičevim, pehtranovim, orehovim, lešnikovim...
- Potica je lahko lepo darilo.
- Učenje peke potice je lahko zabavno druženje – ne glede na to, ali smo v vlogi učitelja ali učenca.
Vzhajano testo.
Več nadeva je boljše kot manj nadeva!
Potica pod odejico belega sladkorja...
Poleg pa seveda čaj. Odštevamo do praznikov...